Že dolgo nisem bila tako navdušena nad filmom, ki je bil posnet po knjigi. In drugi del trilogije (no štiriologije, kvadrologije(?) v filmskem svetu) The Hunger Games je še boljši kot prvi, pa sem bila že nad prvim zelo navdušena. Mislim, da so ulovili skoraj vse malenkosti, ki so pomembne za razvoj filma.
Ves film sem bila napeta kot gumica. Kljub temu, da sem vedela zaključek so v meni še vedno prebudili zanimanje in razburjanje. Odkar sem prišla domov razmišljam o razvoju karakterjev, o žrtvovanju in o ljubezni. In o sreči, da živimo v svetu v katerem živimo in da nas ne vodijo tirani, pa čeprav bi vsi rekli, da se naša vlada uvršča na vrh tiranizma. Igralci so postali še boljši, kostumi še dražji in scene še bolj resnične.
Če bi komurkoli priporočala en film za ogled, bi to bil ta. Definitivno vreden denarja, vožnje, tudi trpljenje govorečega bratranca, ki med gledanjem filma nikoli ne utihne in vedno sprašuje neumna vprašanja o zgodbi. Vse je vredno. In najraje bi ga gledala še enkrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar