Novo leto, nove zaobljube, novi občutki. Moj zaključek leta ni bil prijeten, prav tako ne takojšen začetek.
Tik pred koncem leta nas je zapustila zelo pomembna oseba, ki je močno vplivala na moje življenje. Veliko raje se je bom spominjala po dogodkih iz otroštva. Ko sva se lovili in plesali po kuhinji, ko smo odpotovali na tržnico in sva se skupaj sprehajali od stojnice do stojnice, ko smo odšli v Krško in sem jo vedno uspela prepričati v to, da mi je kupila dve čokoladi namesto ene. Tudi zadnjih nekaj mesecev mi bo ostalo v spominu. Kako vesela je bila, da sem prišla domov iz Škotske, kako mi je vsak dan pripovedovala zgodbe svojega življenja, ki je bilo vse prej kot lahko. Druga svetovna vojna je tudi pri njej pustila veliko pripovedi, prav tako tudi potovanje nazaj iz Nemčije v Slovenijo. Nasmehov, mahanj v slovo, ljubezni in radodarnosti. Še vedno jo imam rada. Tolažim se z mislijo, da pazi name, da je tik pred koncem videla vse člane svoje družine, da smo se uspeli posloviti, da je vedela, da jo imamo radi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar